Nekaj dni nazaj nam je bil naklonjena redkra priložnost, ki jo vse poredko izkoristimo – prelepo vreme in polna luna. Željko je omenil, da bi šel v hribe in kmalu smo bili zmenjeni. Povabila sva še prijatelja Jureta, saj je večja skupinica z lučkami na glavi bolj zanimiva. Seveda pa se dobre družbe ni nikoli za branit.

Iz Sevnice so se odpravili Iztok, Željko in Mirko. Midva z Andrejo sva pobrala Jureta in pozno popoldne smo se dobili v Tržiču. Odpeljali smo se proti izhodišču, toda tik pred vrhom nam je zagodel sneg in led, zato smo parkirali kar tam kjer smo se zakopali :).

Vreme je bilo fantastično, nebo jasno in luna je sijala s polno močjo, nekaj časa sploh nismo uporabljali svetilk. Le na vrhu nas je pozdravil nekoliko močnejši veter, kar pa je bilo glede na napovedano otoplitev za pričakovati.

Vzpenjali smo se kar po snežiščih in mimo markirane poti, saj je bil predelan sneg odličen in vsi smo uživali v dobrem oprijemu derez. Po slabih dveh urah vzpenjanja smo se na vrhu hitro pofotografirali in švignili nekoliko za rob, saj je bilo na grebenu le premrzlo za kak daljši klepet. Razgled je bil fantastičen. Lučke in meglene doline so pričarale prav posebno vzdušje. Vsekakor bo potrebno take trenutke nekoliko bolje izkoristiti v prihodnje.

Le kam bi se odpravili naslednjo polno luno?