Skupinska fotografija na vrhu Stola – barvno usklajeni

Včeraj smo se Andreja, Jure in jaz potepali po Karavankah in uživali v prečudovitem jesenskem dnevu. Ni mi žal vsake ure dopusta, saj je bilo vreme fenomenalno, družba odlična, razgledi pa božanski. Z veseljem sem malo pošiljal MMSje svojim prijateljem in jim delal lušte s sončkom in razgledi na meglene doline :P.

Povzpeli smo se na 4 vrhove, trije so bili v planu prečenja grebena, medtem ko smo zadnjega četrtega osvojili kar tako malo za hec – imeli smo nekaj viška časa :).

Štartali smo ob okrog 8ih zjutraj, ter se podali proti Stolu. Pot ni zahtevna in cel čas sem razmišljal kako lepo bi bilo priti nazaj še s kolesom in prevoziti te lepe stezice (gor in dol, pa še po diagonali, če bi bil čas). Steza je sicer kmalu zavila nekoliko bolj strmo proti vrhu in tam me je Andreja opozorila, da sem v avtu pozabil sončna očala. Glede na to kako močno je sonce nabijalo že zgodaj zjutraj, sem se odločil za malenkost več razmigavanja in stekel nazaj proti avtu. Jure in Andreja sta počasi nadaljevala proti Prižnici, jaz pa sem sopihal na polna pljuča za njima in ju poizkušal čim prej ujeti.

Na Prižnici smo si malce oddahnili (no ja vsaj jaz sem si), pofotkali čudovit razgled in pokrajno nato pa nadaljevali više. Višje smo bili lepši je bil razgled, noge so kar same silile v višave.

Počitek in uživanje na mehki travi in ob energiji toplih sončnih žarkov

Kmalu smo dosegli vrh Stola, sledila je kratka malica malo šklocanja, nato pa spust po melišču proti Vajnežu. Preden smo dosegli le tega smo se ustavili tudi na Potoškem Stolu, ki je pač ravno stal na naši poti :). Vajnež je čudovit. Vse okrog se razprostirajo vrhovi in doline, pobočje je pokrito z zaplatami nizkega grmičevja in zlato rumeno travo. Toda čisto na vrhu je pravi “Telebajsek land” – kratka in gosta temno zelena trava prekriva vrh, sredi nje se sem in tja pokaže kak kamen, čisto na vrhu pa kraljuje križ in velik kamenit napis VAJNEŽ. Čeprav nič posebnega, nezahtevnega je vsekakor čudovita izletna točka. Kako smo uživali lahko vidite tudi iz slik.

Po konkretnem oddihu smo se odpravili preko grebena nazaj proti Stolu. Na razpotju smo se na hitro odločili, da se povzpnemo še na Mali Stol, saj če smo že tukaj in imamo par uric viška nam ne bo žal če še malo uživamo :). Tako smo v enem dnevu v našo statistiko obiskanih vrhov dodali kar 4 nove :).

Nekaj dodatnih fotografij iz potepanja: